Razvoj letališča Maribor in širšega območja

Maribor, 29. maj 2025 – Na Letališču Edvarda Rusjana je potekal strokovni posvet “Razvoj letališča Maribor in širšega območja”, ki je na enem mestu zbral ključne odločevalce, strokovnjake in predstavnike civilne družbe. Dogodek v organizaciji Društva za prometno infrastrukturo Maribor (DPI Maribor) v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Mestno občino Maribor, Občino Hoče-Slivnica, DRC in pod častnim pokroviteljstvom Inženirske zbornice Slovenije, je služil kot platforma za soočenje mnenj o eni najbolj perečih razvojnih tem severovzhodne Slovenije. Skozi govore in strokovne predstavitve se je izrisala kompleksna slika letališča, ki je hkrati “nebrušen diamant” regije in simbol desetletij zamujenih priložnosti.

1. Politični okvir in strateški apeli: Poziv k prebujenju

Posvet so odprli nagovori organizatorja, lokalnih skupnosti in ministrstva, ki so poudarili nujnost takojšnjega ukrepanja.

Uroš Rozman (predsednik DPI Maribor) je dogodek umestil v širši kontekst delovanja društva, ki se je preimenovalo z namenom, da obravnava vse prometne panoge. Poudaril je, da je čas za iskanje rešitev, ki bi “speči trnuljčici” omogočile razvojni preboj, in z osebnimi spomini na lete svoje družine v 70. in 90. letih ponazoril nekdanji potencial letališča.

Dr. Marko Soršak (župan Občine Hoče-Slivnica) je poudaril, da letališče leži na območju  občine Hoče Slivnica. Opisal ga je kot “nebrušen diamant, ki ni več globoko v zemlji”, a ga nikoli nismo zares obdelali. Kot ključno oviro je izpostavil nesprejet državni prostorski načrt, brez katerih so investicije nemogoče. Kljub preteklim neuspehom je izrazil optimizem, da “če prejšnjič ni uspelo, samo pomeni, da še nismo na cilju”.

Aleksander Saša Arsenovič (župan Mestne občine Maribor) je vprašanje letališča postavil v širši kontekst regionalne krize – bega možganov, dnevnih migracij v Avstrijo in slabe demografske slike. “Katera država, ki misli, da je razvita, bi tako ravnala z že zgrajeno infrastrukturo?” je vprašal prisotne. Njegov apel je bil jasen: problem letališča je treba reševati strateško in medresorsko, kot nacionalno prioriteto, saj “tega za nas ne bo rešil ne Bruselj, ne Beograd, ne noben”.

2. Zgodovinska dejstva in upravljavska realnost

Tomaž Pečnik (v.d. generalnega direktorja, Direktorat za letalski in pomorski promet, MZI) je predstavil izčrpen zgodovinski pregled drugega največjega letališča v Sloveniji, ki je poimenovano po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu.

• Zgradba in zlata leta (1966–1991): Gradnja se je pričela leta 1966, uradno odprtje za mednarodni promet pa je bilo maja 1976 z asfaltno stezo dolžine 2.500 metrov. V obdobju Jugoslavije je letališče doživelo najuspešnejše obdobje, z rednimi povezavami z Beogradom, Dubrovnikom in drugimi mesti. Rekordno število potnikov je bilo doseženo leta 1978, in sicer kar 187.516. Povprečno letno število potnikov med leti 1976 in 1990 je bilo 85.000.
• Tranzicija in lastniške spremembe (1991–danes): Po osamosvojitvi je promet drastično upadel (pod 25.390 potnikov). Sledilo je turbulentno obdobje:
• 1991–2001: Upravljanje prevzame podjetje Aerodrom Maribor, sprva v lasti občin. Leta 2001 podjetje konča v stečaju.
• 2002–2016: Lastništvo se večkrat zamenja: najprej ga prevzame Prevent Global, nato AvioFun, leta 2014 pa Delavska hranilnica.
• 2016–2019: Aerodrom Maribor kupi družba SHS Aviation v lasti kitajskih vlagateljev. Po manj kot dveh letih, 17. januarja 2019, SHS Aviation odpove 15-letno najemno pogodbo.
• 2019–danes: Od julija 2019 letališče v imenu države upravlja družba DRI upravljanje investicij d.o.o., pogodba pa velja do 31. decembra 2026.
• Infrastrukturni razvoj: Leta 2012 je bil odprt nov potniški terminal s kapaciteto 600.000 potnikov letno.

3. Labirint prostorskega načrtovanja in neuresničenih vizij

Dr. Marko Renčelj (DPI Maribor) in mag. Mateja Kukovec (ZUM d.o.o.) sta osvetlila kompleksnost prostorskega načrtovanja.

Dr. Renčelj je predstavil tri ključne razvojne vizije:

1. Projekt “Oreh” (2006): Obsežen koncept logistično-gospodarskega centra na skupno 225 ha površin, ki je predvideval logistični center, industrijsko cono in tehnološki park.
2. Vizija “MBX” in DPN (2017): V času SHS Aviation je nastala vizija letališča kot vozlišča (huba) za turiste in tovor, ki je predvidevala podaljšanje steze in gradnjo nove infrastrukture. Priprava Državnega prostorskega načrta (DPN) je naletela na močan odpor krajanov v Hočah in Brunšviku (november 2018), predvsem zaradi skrbi glede hrupa in okoljskih vplivov.
3. “SMART HUB MARIBOR” (2021): Zadnja večja vizija, s katero se je seznanila tudi Vlada RS in za koordinatorja določila Ministrstvo za infrastrukturo.

Mag. Kukovec je pojasnila, da je postopek DPN ključen, saj brez njega na območju letališča zaradi statusa okoliških zemljišč ni mogoče graditi. Postopek se je formalno začel s sklepom vlade 16. novembra 2017. Javna razgrnitev študije variant je potekala od 12. novembra do 14. decembra 2018. Stališča do pripomb javnosti so bila potrjena šele 5. maja 2022. Trenutno je postopek v fazi, ko je na podlagi optimiranega koncepta (oktober 2022) treba dopolniti strokovne podlage in okoljsko poročilo, preden se lahko nadaljuje s pripravo predloga DPN.

4. Gospodarski potencial in turistična realnost

Mag. Matej Skočir (MGTŠ) je poudaril, da bi moralo biti območje letališča prepoznano kot “cona nacionalnega pomena”. Slovenija ima sicer veliko poslovnih con, a malo velikih, opremljenih lokacij za strateške investicije. S primeri globalnih igralcev, kot je Prologis (skozi njihove centre tečejo ~3 % svetovnega BDP-ja) in impresivno hitrostjo razvoja v Šanghaju (Lin-gang cona, 819 km², specializirana za AI, biomedicino, vesolje in mikročipe), je ponazoril nujnost ambicioznejšega in bolj strateškega pristopa.

Božidar Dokl (Agencija Slovenia Guide) je predstavil realnost turističnega trga. Njegov poskus vzpostavitve čarterskih letov z Italijo (Bolzano, Pisa, Napoli) po pandemiji je bil neuspešen kljub velikim naporom. Razlogi so bili večplastni:

• Cenovna nekonkurenčnost: Povratna vozovnica do Napulija bi stala 359 €, kar je bilo bistveno dražje od konkurence.
• Neprepoznavnost Slovenije: Turisti za Slovenijo preprosto niso spraševali.
• Premalo sredstev za promocijo: Z nekaj deset tisoč evri se niso mogli kosati z milijonskimi kampanjami Španije in Grčije.
• Osamljenost projekta: V projektu so ostali praktično sami, brez finančne podpore in integracije v globalne prodajne sisteme.

Njegova analiza je pokazala, da je turizem v severovzhodni Sloveniji pred velikimi izzivi, saj ima nizko zasedenost postelj (Podravska 30 %, Koroška 20 %) in prejema le 22 % vseh turistov v državi.

Zaključek

Posvet je jasno pokazal, da je prihodnost Letališča Edvarda Rusjana Maribor na kritični točki. Obstaja širok konsenz o njegovem strateškem pomenu, a pot do realizacije ostaja polna ovir. Ključni izzivi so dokončanje večletnega postopka DPN, premagovanje lokalnega odpora z ustreznimi okoljskimi zagotovili, predvsem pa oblikovanje realnega in finančno vzdržnega poslovnega modela, podprtega z enotno strategijo in zadostnimi vlaganji. Brez usklajenega delovanja države, regije in lokalnih skupnosti bo “nebrušen diamant” ostal le spomenik zamujenih priložnosti.

POVZETEK OKROGLE MIZE

Maribor, 29. maj 2025 – Na Letališču Edvarda Rusjana je potekal strateški strokovni posvet “Razvoj letališča Maribor in širšega območja”, ki je na enem mestu zbral ključne odločevalce in strokovnjake. Dogodek v organizaciji Društva za prometno infrastrukturo Maribor (DPI Maribor) je skozi dopoldanske strokovne referate in popoldansko okroglo mizo ponudil poglobljen vpogled v zgodovino, pretekle vizije, trenutne ovire in prihodnje priložnosti mariborskega letališča. Iz razprav se je izkristaliziralo spoznanje, da je usoda letališča odvisna od preseganja pretekle inertnosti in vzpostavitve enotne, strateške vizije, podprte s konkretnimi dejanji.

1. Politični okvir in strateški apeli: Nujnost enotnega delovanja

Udeleženci okrogle mize so poudarili nujnost takojšnjega ukrepanja. Vsi se strinjajo, da je  vprašanje letališča potrebno umestiti v kontekst regionalne krize in da je potrebno medresorsko sodelovanje na ravni države, skupaj z lokalno skupnostjo. Podžupan Mestne občine Maribor,           dr. Samo Peter Medved, je na okrogli mizi dodal, da so v Mariboru preučevali model graškega letališča, ki ga je iz težav rešil graški holding. Omenil je, da so “vse možnosti odprte”, in izpostavil zanimivost iz pogodbe iz leta 1974, ki določa, da mora država v primeru slabega gospodarjenja infrastrukturo vrniti nazaj.

Župan Občine Hoče-Slivnica, dr. Marko Soršak, je letališče opisal kot “nebrušen diamant” in poudaril, da je za vsakršen razvoj nujno sprejetje prostorskih aktov. Na okrogli mizi je ponovil pripravljenost občine, da s pripravo lastnih prostorskih aktov pospeši razvoj gospodarskih con okoli letališča, a poudaril, da je osnovni Državni prostorski načrt (DPN) za letališko infrastrukturo odgovornost države.

Ključen poudarek je dodal župan občine Miklavž na Dravskem polju, Egon Repnik, ki je zatrdil, da je “v zgodovini najbolj ugoden čas za sprejem DPN-ja ravno zdaj”. Pojasnil je, da je v sosednjih občinah zavladal “povsem drug veter”, saj so prebivalci spoznali negativne posledice nedelovanja letališča. Pozval je, da se občini Miklavž in Starše nujno vključi v postopek priprave DPN, saj lahko župani veliko učinkoviteje naslovijo pomisleke kot majhne, a glasne civilne iniciative.

2. Zgodovinska dejstva, upravljanje in trenutno stanje

Tomaž Pečnik (v.d. generalnega direktorja, Direktorat za letalski in pomorski promet, MZI) je uvodoma v svojem referatu predstavil izčrpen pregled zgodovine in trenutnega stanja. Na okrogli mizi je pojasnil, da je delovanje potniškega terminala trenutno močno omejeno (na 12-14 potnikov na letalo) zaradi posledic lanskih poplav. Sanacija je v teku: v kratkem bo objavljen razpis za izvajalca sanacije strehe, poteka pa tudi priprava dokumentacije za obnovo notranjosti.

3. Konsenz o multifunkcionalnosti

Na ključno vprašanje okrogle mize, kakšna naj bo identiteta letališča, so vsi sogovorniki podali enoten odgovor: multifunkcijska.

• Dr. Marko Soršak: “Letališče mora imeti več funkcij: potniško, kargo, vzdrževanje letal, učenje letal. Najboljše je, da je omogočeno vse.”
• Dr. Samo Peter Medved: Poudarek je na “uspešni gospodarski zgodbi”, ki mora biti prioriteta.
• Tomaž Pečnik: Identiteto vidi v treh stebrih: vzdrževanje letal (MRO – Maintenance, Repair, Overhaul), logistika in posledično potniški promet (čarterji), ki pridejo z letali na servis.
• Mag. Matej Skočir (MGTŠ): “Jaz mislim, da mora biti to neko razvojno območje regionalnega in nacionalnega pomena, s številnimi podfunkcijami.”

4. Labirint prostorskega načrtovanja (DPN)

DPN je bil izpostavljen kot absolutna prioriteta in predpogoj za vsakršen resen razvoj. Mag. Mateja Kukovec (ZUM d.o.o.) je pojasnila, da postopek teče od leta 2017 in da so ključni izzivi, povezani z varstvenimi režimi (predvsem vodovarstveno območje) in vplivi na zdravje ljudi, zdaj znani in obvladljivi. Zanimivo je njeno opažanje, da bi bilo nasprotovanje javnosti manjše, če bi letališče imelo redne linije, saj “zdaj, ko ni prometa, se smatra to kot mirna cona in ljudje imajo občutek, da bo zdaj začelo to funkcionirat kot novo letališče.”

Tomaž Pečnik je podal ključno informacijo dneva: “Na Mariboru smo v zadnji tretjini DPN-ja.” Povedal je, da je ministrstvo jasno opredelilo smer in da imajo izdelano časovnico, ki bo predstavljena v juniju. Poudaril je, da investitorji najprej vprašajo, kdaj lahko začnejo graditi, in brez DPN-ja je odgovor nemogoč.

5. Gospodarska in turistična realnost: Lekcije s trga

Božidar Dokl (Agencija Slovenia Guide) je na okrogli mizi podrobneje opisal svojo izkušnjo: “Kar se tiče letališča, moram reči samo plus,” je pohvalil sodelovanje z vodstvom letališča, ki jim je ponudilo ugodne pogoje. Problem je nastal pri pridobivanju širše podpore: “Načelna podpora, ja, super, odlično. Zdaj pa, ko moramo nabrat nekaj denarja, takrat se je pa vedno ustavilo delo.” Predlagal je, da bi Slovenija lahko preučila avstrijski model “Tourismusbeitrag”, kjer vse gospodarske dejavnosti prispevajo k razvoju turizma.

Mag. Matej Skočir je pojasnil, da sta za vzpostavitev letalskih linij ključna ekonomski interes prevoznika in sistem spodbud. Skupaj z MZI se pripravlja nov program za izboljšanje letalske povezljivosti, a je opozoril, da je treba pri deljenju javnih sredstev paziti na pravila o državnih pomočeh.

6. Pot naprej in vizija za prihodnost

Na vprašanje o kontinuiteti kljub menjavam oblasti je Tomaž Pečnik zagotovil, da na ministrstvu delajo sistematično, z jasno časovnico in mesečnimi usklajevanji. Mag. Matej Skočir je poudaril pomen zaupanja med partnerji. Poslanec Tomaž Lah je predlagal ustanovitev stalne medresorske delovne skupine, ki bi zagotavljala kontinuiteto.

Vizije za prihodnost čez 10 let so optimistične:

• Dr. Soršak: “Gledam optimistično. Če se DPN res na polno štarta, da se omejijo neke zgodbe in kot je bilo povedano, so zdaj drugi pogoji. Tako da zdaj imate okno do cilja v štiri leta.
• Dr. Medved: “Pričakujem, da bo DPN sprejet, da bo zgrajena južna obvoznica, železniški terminal in da bo lastništvo konsolidirano.”
• Tomaž Pečnik: “Verjamem, da bo letališče Maribor čez 10 let letališče z razvojem, z rastjo, s prihodki in z zaposlenimi.”
• Božidar Dokl: “Upam, da bomo iskali strokovnega upravitelja, ki ima dejansko povezave po celem svetu,” in pri tem navedel primere uspešnega razvoja letališč v Trstu in Zagrebu po prevzemu s strani izkušenih mednarodnih operaterjev.

Zaključek

Celoten posvet je pokazal, da je po letih stagnacije nastopil trenutek, ko obstajata tako politična volja kot strokovni konsenz za premik naprej. Čeprav so izzivi veliki – od dokončanja DPN, zagotavljanja družbene sprejemljivosti do iskanja finančno vzdržnega modela – je prevladal optimizem. Kot je zaključil moderator Uroš Rozman: “Letališče Maribor ni le vprašanje infrastrukture, je vprašanje sposobnosti našega sodelovanja. Čas za odločitve je zdaj.”